Mojka Žagar
  Nega glasu in
naravno petje
  Predstavitev
Mojka Žagar
   Intervjuji
Vtisi udeležencev
   Krajši vtisi
   Osebne zgodbe
Informacije


 
 

Osebne zgodbe

 udeležencev Mojkinih delavnic ter njene šole nege glasu in naravnega petja

Druge vtise udeležencev najdete na povezavi: Krajši vtisi.


Našla sem, kar sem iskala

Od nekdaj rada pojem. V petju v zborih sem vedno zelo uživala. Nekaj malega o tehniki petja sem izvedela od zborovodij, kako malo vem, pa sem se zavedala šele v trenutku, ko sem doživela resnično petje. Tisto polnost, ki napolni ves prostor, moč pretakanja energije, ki je tako magnetična.

Še vedno imam v spominu posnetek najboljšega norveškega zbora, kjer solistka poje neko ljudsko pesem tako presunljivo lepo, da sem jo kot začarana poslušala vedno znova.
Čeprav jezika nisem razumela, sem podoživela zgodbo. Bila sem v fjordu, zibala sem se na valovih v zalivu, lahko sem čutila svežino zraka v nosnicah in okoli telesa. Očarala me je lepota njenega naravnega glasu, ki je bil kristalno čist in jasen in je prinašal to čudovito svežino.

Nikoli nisem razmišljala o telesu kot o resonančni posodi. Od tega trenutka pa sem si zaželela, da bi to zmogla tudi sama. A solo petje je zame tako izumetničeno in tega si res nisem želela.
Zato sem se resnično razveselila vabila v delavnico Nege glasu. Znanka je začutila, da bi lahko bilo to zanimivo zame in mi je poslala e-pošto.

Nega glasu je prav to, kar sem iskala. Negovati svoj naraven glas z mehčanjem svojega telesa, da postane pretočna resonančna posoda, skozi katero teče po naravni poti brez napora in se v njej izrazi v vsej svoji polnosti.

Vsaka vaja je zame čisto veselje. Veselim se je že zjutraj, polni me na vaji in še potem in včasih sploh ne morem zaspati od te čiste radosti.
Petje občutim kot smejanje in radostenje vsake svoje celice telesa, kot Božje zdravilo za Dušo in telo.

Ko sem letos 10 dni šotorila v kampu, kjer seveda ni intime in so šotori blizu skupaj, sem najbolj pogrešala to moje petje. Da bi pela tiho, ni prišlo v poštev. Želela sem glasno izraziti svojo radost in tega zaradi hišnega reda v kampu nisem mogla.
Prvič v svojem življenju sem začutila, kako hudo je, če se nimaš možnosti izraziti s svojim glasom. Globoko sem hvaležna za to svojo izkušnjo!
Še bolj se zavedam, kako pomembno je zame petje in kako velika je njegova zdravilna moč.

Hvala Mojka, da nas tako, kot znaš le ti, predano, nežno, z mehkobo in strastjo, ki je polna prvinske moči, vodiš k nam samim, k naši lastni moči. K temu, kar smo - bitja Ljubezni, veselja in radosti.

Z ljubeznijo,
Suzana

julij 2016

o straneh / Nega glasu © 2007 / 2016